Hidroterapija je metoda fizikalne terapije, ki uporablja vodo v terapevtske namene. Fizikalne lastnosti, ki omogočajo hidroterapijo, so hidrostatični tlak, vzgon, toplotna prevodnost in specifična toplotna kapaciteta.

V vodi deluje na poškodovančevo telo hidrostatični tlak, ki vpliva na vene in limfne žile tako, da se polnjenje ven zmanjšuje, kri pa teče skozi vene hitreje (Bernoullijev zakon). Vpliv hidrostatičnega tlaka na žilni sistem povečuje obremenitev srca, zmanjša vitalno kapaciteto pljuč za 8–10 % (vdih je težje izvedljiv, izdih se olajša).

Na potopljeno telo v vodi delujeta sila vzgona in sila gravitacije. Zaradi delovanja sil nasprotnih smeri lahko rehabilitant v vodi izvaja gibe tudi pri oslabeli muskulaturi. V vodi je zaradi pojava občutka lebdenja omogočen tudi trening hoje, ko sicer ni dovoljeno obremenjevanje spodnjih udov. Vpliv vzgona na zmanjšanje tonusa mišic in relaksacijo mišic ter povečanje gibljivosti sklepov omogoča, da v vodi poškodovani izvajajo določene manipulacije brez bolečin.

Z uporabo naravne termalne vodo izvajamo naslednje terapevtske programe:

Kinezioterapija je najpomembnejša manualna tehnika, kjer  z uporabo različnih terapevtskih tehnik in pripomočkov izboljšamo gibljivost sklepov, povečamo in ohranjamo  moč mišic, izboljšamo koordinacijo in ravnotežje, s ciljem vzpostaviti maksimalno funkcijo mišično skeletnega sistema. Pri terapiji uporabljamo tudi specialne fizioterapevtske tehnike: Cyriax metodo, triger, Mulligan, mobilizacijo, nevromišični taping.  Poleg izokinetičnih treningov in testiranj, dajemo poseben poudarek treningu propriocepcije. Kinezioterapijo izvajamo individualno ali v skupini glede na diagnostiko. Vsake rehabilitanta tekom poteka terapevtskega programa naučimo izvajanja telesnih vaj, ki so prilagojena za njegovo zdravstveno stanje in mu dajemo pisna in ustna navodila tudi za domov.

V sklop mehanoterapije spadajo naslednje terapevtske tehnike:

Izvajamo različne vrste protibolečinske elektroterapije:

Izvajamo tud terapevtsko elektrostimulacijo posameznih mišičnih skupin  z namenom krepitve oslabelih in atrofičnih mišic, ter funkcionalno elektrostimulacijo za izvabljanje mišične kontrakcije z namenom doseči funkcionalno koristne gibe.

Termoterapija je dovajanje ali odvajanje toplote telesu v terapevtske namene. Termoterapevtske postopke delimo na postopke za segrevanje in postopke za ohlajanje delov telesa ali celotnega telesa. Pri vseh pa pričakujemo termoregulacijski odgovor organizma, ki skuša z biološko aktivnostjo (vazodilatacija, vazokonstrikcija) čim bolj omejiti spremembo temperature. Termoterapija je dovajanje toplotne energije delu ali celemu telesu v terapevtske namene. Cilj terapije je zvišati temperaturo tkiva za 4–6 °C nad temperaturo telesnega jedra. Na povišanje telesne temperature organizem odgovori z oddajanjem toplote. Uporabljamo šotne, fango in termopak obloge.

Pod pojmom krioterapija razumemo terapevtsko uporabo lokalnega ali splošnega ohlajevanja telesa, pri katerem pričakujemo termoregulacijski odgovor.