Kako preživeti prijetno popoldne v objemu daljne preteklosti?
Od Term Zreče vodi pot do spodnje industrijske cone, kjer se je nekoč nahajal rudnik črnega premoga. Od tod se cesta nekoliko dvigne proti vasici Gračič ter od tam na sam vrh Brinjeve gore, kjer prve sledi poselitve segajo približno 4000 let v zgodovino vse do mlajše kamene dobe. Zanimivo je dejstvo, da je poselitev Brinjeve gore prehajala iz bronaste dobe v železno dobo preko Keltov, Rimljanov pa vse do staroslovenske naselbine, medtem ko se je v srednjem veku tod bohotil grad Freudenberg. Danes vas v svoje okrilje sprejmeta cerkev Matere božje in cerkev sv. Neže. Pot se nadaljuje do gostišča Zimrajh, kjer nevede popijete kavico na rimskem pokopališču.
Slikovita kulturna krajina in očarljiva narava z obsežnimi vinogradi. Kaj več bi si želeli?
Do Slovenskih Konjic se podajte po bivši trasi ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Poljčane, Slovenske Konjice in Zreče. Nato pa skozi prostrane vinograde, mimo vinske kleti Zlati grič, ki je ena največjih in najsodobnejših vinskih kleti v Evropi, do gostilne Zlati grič, kjer se vam odpre čudovit razgled na Slovenske Konjice s Konjiško goro, na kateri se bohotijo razvaline nekoč mogočnega Konjiškega gradu, na eni strani ter na golf igrišče z devetimi luknjami na drugi. Staro mestno jedro Slovenskih Konjice s kavarnami, mestno galerijo, cerkvijo Sv. Jurija in zeliščno galerijo Trebnik je le lučaj od tod.
Skozi vas Žiče in nato dolino Svetega Janeza nas pot pripelje do skrivnostne Žičke kartuzije. V tej odmaknjeni in tesni dolinici si je takratni lastnik tega posestva, štajerski mejni grof Otakar II, okrog leta 1155, zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. Ti so poprihodu leta 1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij, sprva lesenih, kasneje pa povsem zidanih. V 15. stoletju je nastalo še poslopje sedanjega Gastuža, danes ene najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi. Redovno življenje je zamrlo, ko je leta 1782 takratni cesar Jožef II z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. Po letu 1827 so pričele stavbe propadati. V zadnjih nekaj letih se življenje v Kartuzijo znova vrača.
Center Noordung- Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij
Center Noordung prevzema osrednjo kulturno vlogo v Vitanju. Arhitekturna zasnova izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje – bivalnega kolesa, ki ga je leta 1928 v svoji knjigi opisal Herman Potočnik Noordung, nekoč Vitanjčan, ki je pomembno zaznamoval področje raketne tehnologije. Velika stalna razstava v Centru Noordung je posvečena ravno njemu ter njegovim idejam in rešitvam za osvajanje vesolja. Poleg »vesoljskega muzeja« se v KSEVT-u odvijajo tudi druge lokalne, regionalne in planetarne dejavnosti.